Tim Podlogar

Kdo je idiot? Vsi smo

Tim — Mon, 21 Jun 2010 06:43:08 +0000

Mislim, da ga skorajda ni človeka, ki ga ne bi kdo obsodil in ga označil za idiota. Idiot gor, idiot dol. Vprašal sem se, kaj človek sploh pove, ko reče, da je nekdo idiot. Očitno je oseba 1 hotela osebi 2 nekaj povedati, pa ji zaradi nerazumevanja osebe 2 to ni uspelo. Oseba 1 je označila osebo 2 za idiota. Naslednji primer. Oseba 1 vidi rešitev v problemu osebe 2. Oseba 2 rešitve ne pozna in ne ve, kako rešiti problem. Oseba 1 se ji smeji in ji pove, da je idiot. (Oseba 1 osebi 2 ne pomaga).

Zanimivo, a? Pa si poglejmo, kako bi svet izgledal, brez da bi ljudje ozmerjali ljudi z idioti. Večkrat slišim, da smo ljudje razumna bitja. Oseba 1 poskuša pojasniti svoje “pravilno” stališče osebi 2. Oseba 2 ga sprva ne razume, a oseba 1 ne izgubi živcev in nadaljuje z razlago. Oseba 2 po dolgem času stvar razume. Oseba 1 in 2 postanega velika in uspešna poslovna partnerja. Naslednji primer. Oseba 2 ima velik problem. Oseba 1 pozna rešitev. Oseba 1 stopi k osebi 2 in ji predstavi svojo rešitev. Oseba 1 je zelo vesela. Oseba 1 in oseba 2 postaneta velika prijatelja.

Mislim, da je zgoraj lepo prikazano, kako je videti svet danes, in kako bi moral izgledati. Pred davnimi časi so si izmislili besedo sreča. Vprašal sem se, kaj ta beseda sploh pomeni. Prišel sem do odgovora, da ne pomeni ničesar. Beseda se je najbrž izoblikovala, ko je oseba 1, sicer priznana inteligentna oseba, poskušala premagati osebo 2, sicer vaškega norčka. Oseba 2 je zmagala. Oseba 1 se je tolažila z “dejstvom”, da je imela nesrečo.

Ste videli, kakšna je narava človeka? Noče prenesti poraza. Športniki, ki govorijo o sreči, so ponavadi slabi oziroma samo povprečni športniki. Tisti, ki pa pravijo, da sreče ni, oziroma, da se da njen učinek eliminirati, pa ponavadi uspejo. Zanimivo, kajne?

Torej, prišel sem do ugotovitve, da bi bilo za naše življenje lepše, če bi človeku v težavah enostavno pomagali in ga ne takoj označili za idiota. Nekdo bo razumel nekaj, drugi pa nekaj drugega. Niso vse stvari za vse ljudi, so rekli.

S tem bom zaključil svojo objavo.

Ali ne bi bilo bolje, da bi bili uradniki za bančnim okencem?

Tim — Thu, 25 Mar 2010 14:09:22 +0000

Šolski sistem v Sloveniji in po večini svetovnih držav je katastrofalen. Vzpodbuja se učenje na pamet, učenje za številke, eno-urno učenje. Eno urno učenje, s tem sem hotel povedati, da se učimo za tisto šolsko uro, naslednjo minuto pa si želimo, da snovi ne bi poznali. To je dejstvo, ki se ga pravzaprav ne zavedamo. Če vprašaš kakšnega profesorja ali pa učitelja ti bo ta odgovoril, da se njihov predmet učimo zaradi splošne izobrazbe. Splošna izobrazba ti odpira vrata v svet, pravijo. Pa je temu res tako? Pomoje ne. Pa si poglejmo profesorja kemije, ki uči kemijo. On zna samo kemijo, fizik zna samo fiziko, biolog zna samo biologijo. Učenec zna (mora znati) kemijo, biologijo, fiziko in še ostale predmete. Se vam to zdi logično. Pa saj vam je vsem jasno, da psihologu ne rabi geografija, da fiziku ne rabi psihologija itd. V pogovoru z intelektualci se je potrebno pogovarjati o vsem. Torej je potrebno poznati svet, torej geografijo, fiziko, kemijo itd. Pa se vam zdi, da je pomembno, da vemo koliko % ljudi v Mehiki nima kanalizacije? To so podatki o katerih se lahko prepričamo na internetu, do katerega lahko danes v moderniziranem svetu dostopamo od koderkoli in kadarkoli. Mar niso novi izumi narejeni ravno zato, da nam olajšajo in izboljšajo življenje. Mi pa se še naprej učimo in učimo in nikoli vsega ne znamo. Vseznalstva seveda ne bomo nikoli dosegli. To je še eno dejstvo. Da pa bi dosegli večjo znanost in tehnološko naprednost je potrebno otroke vzpodbuditi učenja stvari, v katerih imamo še rezerve v znanosti. O ekonomiji vemo vse – smo si jo sami izmislili, o jezikih tudi vemo vse. A jeziki so ključ do komunikacije, ključ do tujine in drugih strokovnjakov. Naravoslovje, tu se pa zatakne. Profesorji, ki učijo naravoslovje to pač učijo, ker je to njihova služba in ker jih to zanima (naj bi jih). Pojavlja se mi vprašanje ali jih zanima naravoslovje ali učenje. Sposoben in dober učitelj je dober učitelj in dober poznavalec svojega področja. Snov je potrebno predstaviti na zanimiv način. Razumeti svet okoli nas, to je temelj za življenje. Zakaj se ne bi v šoli pogovarjali in poskušali razumeti stvari. Zakaj se učimo urejanja kemijskih enačb, pa čeprav ne vemo, kaj se v reakciji sploh zgodi. Zakaj bi vedel, kako se izračuna izkoristek toplotnega stroja, če pa pravzaprav ne vemo, kako deluje, kje ga uporabljamo, zakaj je uporaben. To so vprašanja, ki se mi pojavljajo in na katera ne znam odgovoriti. Pa so mi pomagali, da bi to razumel? Ne. Oni želijo le, da znamo enačbo in shemo stroja. Kaj za vraga bom počel v življenju z enačbo, če pa je ne bom znal postaviti na pravo mesto. Učiti se bi bilo potrebno na način, ko bi stvari razumeli.
Res je, da bi se v šoli mnogo manj naučili, a tisto bi razumeli in se o tem lahko pogovarjali. Ali mislite, da se je dober učenec sposoben pogovarjati o kemijskih reakcijah? Ali smo spodobni razumeti lepila, sušenje, umetno smolo in njeno delovanje? Ne nismo. Vemo le po delčkih, vemo le tisto, kar piše v učbeniku za tisti letnik v katerega hodimo. Zakaj rabim vedeti, kakšna je funkcija grafa in ali je funkcija bijektivna ali surjektivna, če pa sploh ne vem, kdaj bi to lahko v real-lifu uporabil. Mi znate povedati? V šoli se dela na načinu, ki se je pojavil v “razvitih državah” na principu ničznalstva. Manj kot bodo ljudje razmišljali, bolje bomo lahko zaslužili. Naučimo jih delati. Ja, to je rešitev za nas. Če bodo razmišljali bodo na svetu le filozofi in ne bomo mogli vladati svetu, če pa bodo delali, bodo mogoče tudi kaj znali. Zatorej je velika vrednota, ki jo imajo Bežigrajčani ravno delavnost. Znajo se učiti, vedo, kako pristopiti k problemu. Kako smo dobri, kajne? Zakaj pa ne bi ta čas namenili raje razmišljanju, kako bi spremenili svet na bolje, kako bi stvari o katerih vemo nič ali pa malo raziskali. Ali pa morda bi se kar lotili dela. Zakaj npr. nastane večja škoda, ko se zaleti tovorno vozilo v avto, kot pa, če se zaleti avto v avto. Okoli tega primera bi se lahko učili geografije (največ prometnih nesreč, …), lahko bi se učili fizike (kinetična energija, sunek sile, gibalna količina, …), kemije (snovi), zgodovine, …. Še nekaj zanimivih vprašanj: Na kakšen princip deluje lepilo?, Zakaj se guma ob deformaciji vrne nazaj v prvotno stanje?, …
To je pa medpredmetno povezovanje, bi rekli slovenski šolski strokovnjaki. Kaj mene briga, če je to medpredmetno povezovanje. To so vprašanja, na katera ne znamo odgovoriti, pa bi bilo lepo, če bi znali. Pa še eno vprašanje iz biologije. Kaj omogoči pretakanje po žilah telesa. Kakšna je rastlinina črpalka, ki črpa vse tekoče snovi. Šolstvo bi moralo po mojem mnenju izgledati na tak način. Učence bi bilo potrebno spodbujati, da razmišljajo in sami vidijo, kaj jih zanima, kaj je tisto, kar ga muči v življenju. 6. čut. Kaj je to? Ne vemo, kajne. No, pa bi bilo potrebno to raziskati. Takšnih in podobnih vprašanj je mnogo.
V kolikor pa mislite, da je edini način, da se znanje učencem vtepe v glavo, je že skrajni čas, da naredite sistem, da bi pamet kar spili. Mogoče pa bi lahko obiskali psihiatrijo. No pa smo spet pri raziskovanju. To je začaran krog. To, kar pa se učimo sedaj pa ni začaran krog, je enostavno za učitelje in težavno za učence, včasih pa obratno. No, kaj hočemo? Mislim, da je čas, da se stvari spremenijo. Če je problem z učitelji, je pač čas, da se jih zamenja. Morda pa je čas, da postane poklic učitelja zopet cenjen. Le kakšen bi bil svet brez njih? Učitelji bi morali biti boljši, bolj zavzeti in bolje plačani. Nekateri sedanji bi si zaslužili več, večina pa manj.
Za konec sem se hotel vprašati, ali je kriv učni sistem ali kaj drugega. Pa si na to vprašanje sploh ne morem zamisliti kaj drugega, kot odobritev učnega sistema za slabega.

Zgoraj je točno 1000 besed. Živimo v tretjem tisočletju. V tisočletju sprememb – upam. No, pa začnimo z revolucijo. Če želimo živeti boljše, najprej začnimo pri mladini. Gospod minister za šolstvo, zakaj ne bi bili prvi, ki bi prenovili šolstvo in končno postali vodilni v vsaj eni stvari. Zmeraj nekaj dupliciramo. Bodimo enkrat prvi!!

Ni jim mar za planet z imenom Zemlja, brigajo se le za zaslužek!

Tim — Sun, 17 Jan 2010 09:58:30 +0000

Ravnokar sem si ogledal film: Kdo je umoril električni avto in zopet, tako kot po ogledu Zeitgeista, so se v meni vzbudila nova nagnjenja k uporabi orožja. Takšnega ali drugačnega. Čas je za spremembo, za spremembo v dobro nas, prebivalcev Zemlje in pa samega planeta Zemlje. Mar je dobiček tisto, za kar živimo, je smisel življenja dobiček? Vraga, nekaterim se že zdi tako.
Električni avto, kot so ga pred leti naredili pri General Motorsu je dokaz, kaj vse danes zmoremo, uničenje tega pa tudi dokaz tega, kako so nekateri pohlepni. Denar, denar, denar, denar, denar, denar, denar, denar, denar, denar, …

Mi, normalni državljani pa živimo dalje. Hodite v službe, hodite na bencinske črpalke in plačujete tisto, kar bi moralo biti zastonj. Narava nam je dala Nafto. Čigava pa je narava? NAŠA, hudič peklenski. Problem je, da premalo razmišljamo. Razmišljamo že, a ponavadi naš razum veliki možje, politiki spremenijo v nerazum. Znova vam polagam roko na srce in vas prosim, da si pogledate dokumentarce Zeitgeist in pa video Kdo je umoril električni avto. Mislimo, da se obnašamo ekološko, ko ločujemo odpadke, POMISLIMO na varčevanje elektrike, … Pa mislite, da bomo s tem rešili planet pred globalnim segrevanjem? Nikoli, čeprav VI mislite, da je odgovor pritrdilen. To je neresnična resnica, ki so vam jo v glavo uteple oblasti. Slepo so verjeli v boljši svet, Ameriko, slepo verjamemo, da politiki delajo v dobro nas in slepo verjamemo, da je takšno življenje za nas najboljše. S tem nikakor ne promoviram Jacquesa Fresco in pa Resource based economy. Pustimo sedaj daljno prihodnost spredaj, osredotočimo se na tisto, kar je možno že jutri.

Obstajajo znansveniki, fiziki, rešitelji sveta. Zanesimo se na njih in jim ponudimo vodstvo države. Lučka Kajfež Bogataj se lahko pri tem malce zamisli, saj je pred kratkim odklonila mesto ministrice za okolje. Hudiča, pa saj to je dokaz, da gospa Bogataj nima idej kako spremeniti situacijo, ona zna le govoriti in govoriti pa spet govoriti in govoriti ter tečnariti. Al Gore je imel priložnost, pa je ni izkoristil. Tem ljudem se gre le za zaslužek. Od tega živijo. Na drugi strani pa so še znanstveniki, ki se znansveno ukvarjajo z znanostjo in ne s premetavanjem papirjem in treniranjem jezika. Znanost je veda, ki pomaga razumevati svet in posledično svet izboljšati. Odprite oči in poglejte, kaj se dogaja okoli vas.

Električni avto, uporaba vetrnih elektraren (glej film Age of stupid), sončnih celic, valovanja, plimovanja, … Vse je mogoče, če se le hoče. Uporabimo znanost in poskusimo ustaviti globalno segrevanje ter si obenem razširimo obzorje znanosti in posledično izboljšajmo življenje. Pustimo pri miru ljudi, ki MISLIJO, da so svetu koristni z vrtenjem jezika.

Je to njihov cilj?

Tim — Sat, 26 Dec 2009 13:24:46 +0000

Hodim v šolo, po šoli se učim, delam nalogo, se mučim v fitnesu, ob vikendih pa uživam na morju. Časa za raziskovanje življenja mi zmanjkuje. Komajda še vem, o čem sem pisal v prejšnjih nezemljanskih objavah. Vsakič, ko se zamislim, preidem do fizike. Fizika (bog) je luč življenja (sveta). Vse, kar so v preteklosti pripisovali bogu, jaz pripisujem fiziki. Dejstvo je, da so edini zakoni, ki veljajo v naravi in v našem življenju zakoni FIZIKE. In le ti nam lahko uničijo življenje.
Počutim se kot romantik, poln svetobolja. Ob branju Sonetov nesreče ne jokam, temveč se vsakič znova zamislim ter ugotovim, da se v malo manj kot 200 letih ljudje nismo prav nič spremenili. Edina sprememba, ki je nastala je ta, o kateri najraje govorim: Znanje fizike. Vrednote v družbi so enake: Vsak toliko velja, kot plača. Če bi primerjali ljudi danes in v ledeni dobi bi najbrž ugotovili, da smo ljudje vseskozi na isti stopnji razmišljanja. Razlika je le, da vemo več o fiziki, kot takrat.
Še vedno živimo slabo. Še vendo je vedno nekdo nad nami (oblast). Še vedno smo odvisni od denarja. Še vedno …

Open your eyes! We have to free ourselves from chains which are on us the whole evolution process. We have to eliminate everything there existed and begin to think in a new, more sociable way.

Ne, to ni njihov cilj. Njihov cilj je, da ostane tako, kot je.

Vrednost in uporabnost denarja

Tim — Sun, 25 Oct 2009 17:24:11 +0000

Denar je danes sveta vladar. Dajte mi oblast nad denarjem in ne bo mi mar, kdo bo vodil državo. Prav zares mi ne bo mar, saj bom oblast v vsakem primeru imel jaz. No, pa saj se tega zavedate.

Upam, da se. Pa sem se zadnjič vprašal, kaj za vraga denar sploh je. Če imam doma papir, imam tudi denar. Če imam železo imam tudi denar. A? Si morete misliti? Dobro, denar je potiskan papir oziroma vlita nerjaveča kovina. Sedaj pa si predstavljajte, da ste na otoku, 1000 km stran od obale. Na otok ste prispeli pomotoma, ko se vam je čoln pokvaril in vas je tok slučajno prinesel na otok. Odhajali ste na počitnice in s seboj ste vzeli denar, vrečo denarja (če želite). Pa ste prišli na otok, kjer je le potoček pitne vode, na voljo pa imate tudi užitne sadeže. Kaj bi naredili ponoči, ko bi bilo mrzlo, pa ne bi imeli nič za podkurit. No, glede na to, da denar v takem primeru ne pride prav za nič razen za … (mi boste vi povedali, ki zagovarjate denar). No, pa ga uporabite za zakurit. To je edina pametna uporaba denarja, kot takega.

Naslednji primer se navezuje na kovance. Imate kup kovancev, ki ste jih je vaš sin našparal v zadnjem desetletju. Tega je kar dosti. Ste kovač in vam je zmanjkalo železa. Kako boste uporabili denar? Najbrž ga boste nadomestili za manjkajoče železo. Logično. Kaj pa bi naredili cigan, ki bi imel doma kup denarja? Presodite sami!!!

Ni mi jasno, da smo lahko ljudje tako zelo zelo neumni. Sploh ne najdem tako hude besede, ki bi lahko ozmerjala takšno neumnost ljudi. Ljudje se imamo za inteligenta bitja. V resnici pa smo najbolj zabita, najbolj primitivna bitja, ki si jih lahko zamislim.

Dovolili smo, da so uvedli t.i. plačilno sredstvo brez vrednosti in ga poimenovali denar. Denar. deNARava. Ponavljam, plačilno sredstvo je brez vrednosti, brez vrednosti, brez vrednosti, itd. Če človek zamenja PC-ja za Mac-a je to normalna menjava. Če kdo zamenja žito za meso je to normalno. Če pa kdo zamenja papir za 1/3 meseca je pa to nedopustno. Za vraga, kaj si dobil? Nič, papir. V tem času bi sam pridelal 10x dovolj hrane zase. To pomeni, da bi lahko odstopil hrano čevljarju, ki bi ti naredil čevlje, kovaču, ki bi ti naredil ___, …. No, pa smo tam. Naturalna menjava. To bi bilo primerno, ne pa to sranje, ki mu rečemo denar. Najraje bi vzel bankovec za 500 eurov in si z njim obrisal zadnjico. Tako bi dobro uporabil denar. Namensko.

Ljudje, zamislimo si svet, v katerem ne bi bilo vladarja, ki mu rečemo denar. Zakaj bi živeli v revščini, če smo lahko bogati. Zakaj bi človek stradal, če je lahko sit? Zakaj? ODGOVORITE MI, ZAGOVORNIKI DENARJA. takoj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Monetary system is the most inappropriate and the most unacceptable system ever existed!
Tim Podlogar (1993, – ), 2009

Upam, da bo prihodnost, ko bodo v zgodovinskih knjigah citirali moj rek in se ob njem zgražali nad današnjo civilizacijo, ki je tako primitivna, da uporablja denar!! UPAM!
Spremenimo svet na bolje!

Testiramo nove tehnologije

Tim — Sun, 04 Oct 2009 16:34:34 +0000

Kot je že napisano v naslovu.

Prihodnost ali pravljica

Tim — Tue, 29 Sep 2009 13:33:29 +0000

Življenje na zemlji ni v nevarnosti. V nevarnosti ni moj in najbrž tudi tvoj jutri. Vprašanje pa je, kakšen bo ta jutri. Bomo živeli v izobilju, ali pa bomo 14 ur dnevno preživeli v službi, da bomo dobili dovolj papirja, ki mu rečemo denar, da bomo sposobni kupiti kozarec kakor toliko čiste vode in treh hranilnih tablet.
Se bomo prepustli monetarnim mogotcem, da nas se bolj zasužnijo?, ali pa se bomo uprli monetarnemu sistemu in zahtevali novega, v katerem ne bo politikov, pravnikov, tajnic, direktorjev, predsednikov … V TEM SISTEMU NE BI BILO NITIDENARJA! To ni pravljica, to je mozna prihodnost. Le …
Jacque Fresco, novi da Vinci je svoje življensko delo predstavil v zelo zanimivi knjigi, ki je svetu popolnoma neznana. Moram povedati, da sem knjigo iskal v knjižnjicah, spletnih knjigarnah, a našel sem jo le na Frescovi spletni strani, od koder sem jo tudi narocil. Delčke njegove ideje zasledimo tudi v filmu Zeitgeist Addendum, kjer se njegova teorija prikazuje kot možno resitev iz prijema religije in bančnih grobjanov.
Frescova teorija temelji na dejstvu, da je vsega za vse dovolj, če bi le izkoristili vse zmožnosti današnje tehnologije. A zavedati se tega ne znamo, oziroma se nam ni potrebno, saj vsak dan garamo, da zaslužimo dovolj denarja. Vzamimo podjetje, ki izdeluje avtomobile (sem si ga izmislil za primerjavo). To podjetje je imelo pred dvema desetletjema milijon zaposlenih. Sčasoma so se začeli pojavljati stroji, ki so nadomestili človeške prste. Ti prsti se danes brez sluzbe borijo za preživetje. Teh ljudi ni 10, teh ljudi je 200 tisoč. Stroji so nastali, da nam bi pomagali. Pa nam res? Nikakor. Ljudje zaradi vsemogočnejsih zmožnosti tehnike vedno pogosteje ostanejo brez kruha. Čez nekaj desetletij bo tehnika že tako napredovala, da ne bo prostora za tiste običajne ljudi, saj bodo stroji delali namesto njih. Torej bo služb vse manj, kljub temu, da se prebivalstvo v zadnjih letih močno povečuje. Kaj bo s temi ljudmi, ki si ne bodo mogli kupiti niti škatlice vžigalic? Ne vem in si niti nočem predstavljati. Kaj pa če bi stroje uporabili za to, da nam bi bilo lažje? Namesto nas bi gradili ceste, hiše, izdelovali hrano itd. Mi pa bi se izobraževali, izumljali in uživali življenje v izobilju. AI (interficial intelligece) bi namesto bankirjev in predsednikov dolocali nas vsakdan in prihodnost. Je to mogoče? Se vam zdi, da je? Absolutno, seveda.
Le vprašanje je, kako se resiti močnih krempljev monetarnih mogotcev. Mislim, da je film Zeitgeist Addendum že razkril resitev:
1. Bojkotiraj drzavne ustanove
2. Ne sprejemaj manipuliranih novic medijev
3. Odreci se religiji in drugim podobnim ustanovam
4. Včlani se v gibanje Zeitgeist movement

Potem (moja teorija):
1. Ko bodo vlade padle je potrebno ustanoviti eno, edino drzavo. Pojavlja se problem nacionalne zavesti, saj tekmujemo med državami. Tega tekmovanja v prihodnosti ne sme biti, saj bi bili v novem sistemu vsi enaki, vsi enakopravni.
2. Postaviti je potrebno diktatorja, ki bo vodil revolucijo (samo revolucijo, potem ga ne potrebujemo več)! (podpirati mora razvoj tehnologije, podjetja morajo preiti nazaj v državno last)
3. Razviti je potrebno tehnologijo, ki bo omogočala izobilje vsem zemljanom (glej Frescove načrte).
4. Uničiti je potrebno denar, začeti z življenjem, kakršnega si ne moremo zamisliti.

Ljudje bi živeli v izobilju, živeli bi boljse kot danađnji Gates. Otroci bi se šolali za živlenje, spodbujalo bi se jih k inovativnosti. Jasno je, da se najmanj vsako desetletje (če ne kar letno) rodi vsaj en Einstein oziroma da Vinci. Zakaj pa jih večina ne postane Einstein? Ker trenutno ni vsem omogočeno kvlitetno šolanje, podpora pri delu. V resource-based economy to ne bi bilo mogoče. Iz vsakega potenciala je potrebno potegniti največ. Ne poznam človeka, ki pri kaksni stvari ne bi bil dober. Razdeliti si moramo delo.
To nam jasno pove, da lahko s skupnimi močmi razvijemo svet, ki bi bil boljši in popolnejši kot utopična Nebesa.
P.S. Če sem teorijo slabo predstavil, vam predlagam, da si preberete knjigo The best that money can’t buy oziroma si ogledate filme Zeitgeist.

Zakaj nisem nič pisal

Tim — Mon, 07 Sep 2009 16:11:41 +0000

Kot ste opazili blog nekaj časa ni dobil nobenih sprememb. Zakaj? Ne vem. Problem je tičal v šoli, saj čez poletje nisem imel dostopa do nadzorne plošče. Več vam ne smem in ne morem povedati. Skratka, I am back. V času poletja sem napisal kar nekaj razmišljanj, ki sem jih objavil danes, a s časovnim zamikom. Sicer pa imam veliko dela s šolo in ostalimi obveznostmi. Vsekakor pa bom napisal članek, ko preberem knjigo največjega genija tega prejšnjega stoletja, Jacquesa Fresca, The best that money can’t buy!

Pozdrav.

Recesije živali ne poznajo!!

Tim — Mon, 07 Sep 2009 14:10:10 +0000

Gospodarska kriza oziroma recesija je mnoge ljude spravila ob službe, ob premoženje, ob veselje. Vlade ne vedo, kaj narediti. Enostavno ni videti kratkoročne rešitve iz krize. Preden začnem z razmišljanjem, naj povem, da živali in rastline recesije NE poznajo. Vsake toliko me prešine kakšna ideja in tako je bilo tudi tokrat. Ljudje smo tisti, ki smo si postavili pravila in rekli, da bomo kupovali z denarjem. Ljudje smo denarju postavili vrednost, ljudje smo krivi, da nekateri živijo v revščini. Zavedajmo se tega. Edini zakoni, ki pa jim ne morem oporekati in jim ne morete niti vi, pa so zakoni narave. Le ti so nam lahko v napoto, le ti lahko upravičeno prizadanejo naše razpoloženje. A tudi ti zakoni se zaradi nas spreminjajo (so vedno bolj neizprosni). Vse se zaostruje zaradi naše nespametnosti. Tako zakoni, ki smo jih postavili ljudje, kot tudi tisti, ki jih je postavila mati Narava. V glavah imamo vsi ljudje možgane (če odštejem politike, ki imajo slamo). Vsi naj bi bili razumska bitja. Bitja, ki znajo razmišljati. Imamo pa eno neupravičeno napako. Govorim o nesposobnosti prilagajanja. V to je všteto tako prilagajanje na naravo, kot tudi na ljudi okoli nas. Živimo v rivalstvu, živimo za lastno dobro, ne za dobro vseh. Egoisti smo. Tako ne bo šlo naprej.
No, pa da se vrnem nazaj na recesijo. Kot sem že omenil smo ljudje postavili denar, ljudje smo napisali ustavo. Če si iz gospodarske krize ne znamo pomagati sami, kdo nam bo pomagal? Morda nezemljani? Mati Narava? NIHČE ne bo pomagal!!! Če smo nekaj zakuhali, moramo tudi to odkuhati. Kjer je reakcija, je tudi redukcija in kjer je voda je tudi ogenj. Torej obstaja tudi enostaven protiukrep proti recesiji. Prva stvar, ki bi bila še najbolj “poceni” bi bila ta, da bi spremenili ustavo oziroma zakone. Kar je bilo do sedaj nemogoče, bi postalo mogoče. Če ljudje tega ne bi razumeli in se kriza ne bi umirila bi bilo potrebno narediti kaj z denarjem. Ravno pri denarju sem na moje razmišljanje dobil največ pripomb. Češ, da denarja ne moremo tiskati v prazno, saj nato nastopi inflacija. Ja, tudi o tem sem razmišljal, a morda ta ideja ni bila najboljša. Morda bi bilo potrebno ukiniti denar, premoženje ljudem vzeti in ga pravično razdeliti med vse. Morda. Morda pa še kaj milejšega oziroma primernejšega. Ljudje, znova vam rečem: ZAKONE IN PRAVILA SMO SI POSTAVILI SAMI, SPREMENIMO JIH, ČE JE TO POTREBNO. Janša je napovedal ustavne spremembe. Opozicija se je odzvala negativno. PA KAJ VAM NI JASNO, DA SI POSTAVLJAMO SAMI PRAVILA? Očitno je vladajoči levici všeč revščina v državi. V parlamentu imajo skoraj zastonj hrano, internet, avto … , če želijo jim zastonj očistijo noge. Kaj pa imajo državljani zastonj? NIČ. Vse moramo plačati s tem k******* denarjem. Zakaj bi tudi drugi ljudje živeli v obilju in bili tako primerljivi z nami, se sprašujejo politiki. ZNOVA: RECESIJO SMO NAREDILI SAMI, NAREJENA JE, DA NEKDO OBOGATI, DA SE POVEČAJO SOCIALNE RAZLIKE. Recesije ni povzročila mati narava, zato se jo lahko reši v nekaj tisočinkah sekunde. Le željo po koncu le-te moramo imeti. POLITIKI JE NIMAJO!! Zopet sem vam postavil dejstvo, ki ga večina volilcev ne razume. Če leta in leta vodiš državo, če vsa ta leta spremljaš odtoke denarja, če imaš v rokah vso oblast nad kokošmi (državljani), lahko kadarkoli iz državne blagajne tudi kaj odmakneš. Ljudje so s politiko neupravičeno obogateli. George Bush bi moral zasesti prvo mesto na Forbesovi lestvici, a ga ne, ker je neviden. Če bi se na lestvici postavili vsi ti denarni mogotci (politiki), bi Gates padel za najmanj 20 mest. To so moja razmišljanja, a verjemite, da je v njih veliko resnice.
Vprašal sem se tudi, kaj je vredno. Vredno je tisto za kar se je nekdo odločil, da je vredno. Kakšno posebno lastnost ima zlato, da je toliko vredno. Nima nobene posebne lastnosti. Le izgleda nenavadno. Torej še enkrat. V najslabšem primeru bi bilo potrebno postaviti vse na glavo, nepravilnosti stresti v vodo in vse skupaj napolniti s kisikom, ki bi dal nov veter v krila.
Smisel življenja je živeti boljše kot včeraj. TO NE SME VEČ VELJATI. Smisel življenja je živeti naravno. To bi bilo boljše, a ljudje tega ne bomo upoštevali. Ne bomo. Ljudje smo obsojeni na neuspeh. Tako je v tem trenutku, a če se bomo zamislili in kaj spremenili morda ne bo tako hudo.
Pesimist ali optimist. Pesimist sem v tem trenutku. Tak sem, ko razmišljam o človekovi prihodnosti. Za moje življenje me ne skrbi. V najslabšem primeru bom šel med politike. Na seznamu strank bom izbral tisto, ki je pri koritu in se včlanil vanjo. Skrivnosti, kaj bom naredil naslednje pa vam ne izdam. Namig: glejte stare oddaje HriBar.

Bežigrajski stereotipi

Tim — Mon, 07 Sep 2009 14:09:46 +0000

Na živce mi gre, ko v družbi poslušam kritike in neumna vprašanja v zvezi z mojo šolo. Gimnazija Bežigrad je pač splošna gimnazija, na katero pridejo le in samo odličnjaki iz osnovnih šol. Slednje je dejstvo, tega ne zanikam. Moram pa povedati, da v šoli nisem videl (če odštejem vodstvo) nobenega, ki bi nosil kravato. Nekako se sliši, da so na Bežigrajski vsi oblečeni v kravate. No way. Kultura oblačenja v večini izvira iz trgovin Obssesion in Madness. Torej smo Bežigrajčani oblečeni prav tako, kot večina najstnikov. Morda je razlika v izgledu dijakov med našo in drugo šolo le v tem, da dekleta nimajo na sebi ene tone ličil, tako kot recimo na kamniški in frizerski gimnaziji (morda se tudi kakšna takšna najde). No, pa da grem dalje k načinu obnašanja. Dijaki preklinjajo, se tikajo in se zmerjajo in da ne pozabim: dijaki gledajo za dijakinjami in obratno. Največja razlika med nami in dijaki drugih srednjih šol pa je ta: V večini imamo postavljen življenski cilj. Cilj, za katerega živimo. Nekako se nobenemu ne da pometati cest, fizično prekladat opeke itd. Imamo višje cilje. Morda zato 10% prostega časa le namenimo šoli, včasih, po potrebi pa tudi več. Ob večerih bežigrajčani (kot jaz vem) obiskujejo lokale, se družijo s prijatelji. Včasih slišim, kako lahko se je šolati na Bežigrajski. Take neumnosti prihajajo iz ust gimnazijcev gimnazije Poljane. Seveda moram to zanikat. GIMB ima najboljše rezultat iz mature. Mar boste to negirali? Pravijo, da teste pišemo toliko časa, dokler ne pišemo petice. Ni šans. V šolskem pravilniku piše, da lahko letno pri enem predmetu izboljšujemo vsaj en test letno. Odvisno je tudi od predmeta do predmeta. Nikakor pa ne moremo testa ponavljati dvakrat, trikrat … Pri nekaterih predmetih imamo celo določeno, kateri test lahko izboljšujemo (npr. zadnji). Poljanci, ste pozabili, kolikokrat ste ponavljali matematiko, ker je več kot tretjina bedakov pisala šutek? A? Da ne bo pomote. Mislim, da se od nas tudi zahteva kar dosti. Tisti minimalni standard upoštevajo le pri vas, na frizerski. Sem kaj pozabil? Seveda sem. Imamo napovedano spraševanje. Ga imaste vi? Ne. Nek profesor na SŠOF je dejal, da se le ob nenapovedanem spraševanju dijaki redno učijo. Morda na SŠOF. Pri nas pa to dejansko ne bi šlo. Mogoče pri predmetu ali dveh se ti ni treba učiti sproti. No, na koncu moram povedati, da večina stereotipov, ki ste si jih zamislili ne drži. Obstajajo informativni dnevi, pridite pogledat in se prepričajte.