Tim Podlogar

Šolski sistem v Sloveniji in po večini svetovnih držav je katastrofalen. Vzpodbuja se učenje na pamet, učenje za številke, eno-urno učenje. Eno urno učenje, s tem sem hotel povedati, da se učimo za tisto šolsko uro, naslednjo minuto pa si želimo, da snovi ne bi poznali. To je dejstvo, ki se ga pravzaprav ne zavedamo. Če vprašaš kakšnega profesorja ali pa učitelja ti bo ta odgovoril, da se njihov predmet učimo zaradi splošne izobrazbe. Splošna izobrazba ti odpira vrata v svet, pravijo. Pa je temu res tako? Pomoje ne. Pa si poglejmo profesorja kemije, ki uči kemijo. On zna samo kemijo, fizik zna samo fiziko, biolog zna samo biologijo. Učenec zna (mora znati) kemijo, biologijo, fiziko in še ostale predmete. Se vam to zdi logično. Pa saj vam je vsem jasno, da psihologu ne rabi geografija, da fiziku ne rabi psihologija itd. V pogovoru z intelektualci se je potrebno pogovarjati o vsem. Torej je potrebno poznati svet, torej geografijo, fiziko, kemijo itd. Pa se vam zdi, da je pomembno, da vemo koliko % ljudi v Mehiki nima kanalizacije? To so podatki o katerih se lahko prepričamo na internetu, do katerega lahko danes v moderniziranem svetu dostopamo od koderkoli in kadarkoli. Mar niso novi izumi narejeni ravno zato, da nam olajšajo in izboljšajo življenje. Mi pa se še naprej učimo in učimo in nikoli vsega ne znamo. Vseznalstva seveda ne bomo nikoli dosegli. To je še eno dejstvo. Da pa bi dosegli večjo znanost in tehnološko naprednost je potrebno otroke vzpodbuditi učenja stvari, v katerih imamo še rezerve v znanosti. O ekonomiji vemo vse – smo si jo sami izmislili, o jezikih tudi vemo vse. A jeziki so ključ do komunikacije, ključ do tujine in drugih strokovnjakov. Naravoslovje, tu se pa zatakne. Profesorji, ki učijo naravoslovje to pač učijo, ker je to njihova služba in ker jih to zanima (naj bi jih). Pojavlja se mi vprašanje ali jih zanima naravoslovje ali učenje. Sposoben in dober učitelj je dober učitelj in dober poznavalec svojega področja. Snov je potrebno predstaviti na zanimiv način. Razumeti svet okoli nas, to je temelj za življenje. Zakaj se ne bi v šoli pogovarjali in poskušali razumeti stvari. Zakaj se učimo urejanja kemijskih enačb, pa čeprav ne vemo, kaj se v reakciji sploh zgodi. Zakaj bi vedel, kako se izračuna izkoristek toplotnega stroja, če pa pravzaprav ne vemo, kako deluje, kje ga uporabljamo, zakaj je uporaben. To so vprašanja, ki se mi pojavljajo in na katera ne znam odgovoriti. Pa so mi pomagali, da bi to razumel? Ne. Oni želijo le, da znamo enačbo in shemo stroja. Kaj za vraga bom počel v življenju z enačbo, če pa je ne bom znal postaviti na pravo mesto. Učiti se bi bilo potrebno na način, ko bi stvari razumeli.
Res je, da bi se v šoli mnogo manj naučili, a tisto bi razumeli in se o tem lahko pogovarjali. Ali mislite, da se je dober učenec sposoben pogovarjati o kemijskih reakcijah? Ali smo spodobni razumeti lepila, sušenje, umetno smolo in njeno delovanje? Ne nismo. Vemo le po delčkih, vemo le tisto, kar piše v učbeniku za tisti letnik v katerega hodimo. Zakaj rabim vedeti, kakšna je funkcija grafa in ali je funkcija bijektivna ali surjektivna, če pa sploh ne vem, kdaj bi to lahko v real-lifu uporabil. Mi znate povedati? V šoli se dela na načinu, ki se je pojavil v “razvitih državah” na principu ničznalstva. Manj kot bodo ljudje razmišljali, bolje bomo lahko zaslužili. Naučimo jih delati. Ja, to je rešitev za nas. Če bodo razmišljali bodo na svetu le filozofi in ne bomo mogli vladati svetu, če pa bodo delali, bodo mogoče tudi kaj znali. Zatorej je velika vrednota, ki jo imajo Bežigrajčani ravno delavnost. Znajo se učiti, vedo, kako pristopiti k problemu. Kako smo dobri, kajne? Zakaj pa ne bi ta čas namenili raje razmišljanju, kako bi spremenili svet na bolje, kako bi stvari o katerih vemo nič ali pa malo raziskali. Ali pa morda bi se kar lotili dela. Zakaj npr. nastane večja škoda, ko se zaleti tovorno vozilo v avto, kot pa, če se zaleti avto v avto. Okoli tega primera bi se lahko učili geografije (največ prometnih nesreč, …), lahko bi se učili fizike (kinetična energija, sunek sile, gibalna količina, …), kemije (snovi), zgodovine, …. Še nekaj zanimivih vprašanj: Na kakšen princip deluje lepilo?, Zakaj se guma ob deformaciji vrne nazaj v prvotno stanje?, …
To je pa medpredmetno povezovanje, bi rekli slovenski šolski strokovnjaki. Kaj mene briga, če je to medpredmetno povezovanje. To so vprašanja, na katera ne znamo odgovoriti, pa bi bilo lepo, če bi znali. Pa še eno vprašanje iz biologije. Kaj omogoči pretakanje po žilah telesa. Kakšna je rastlinina črpalka, ki črpa vse tekoče snovi. Šolstvo bi moralo po mojem mnenju izgledati na tak način. Učence bi bilo potrebno spodbujati, da razmišljajo in sami vidijo, kaj jih zanima, kaj je tisto, kar ga muči v življenju. 6. čut. Kaj je to? Ne vemo, kajne. No, pa bi bilo potrebno to raziskati. Takšnih in podobnih vprašanj je mnogo.
V kolikor pa mislite, da je edini način, da se znanje učencem vtepe v glavo, je že skrajni čas, da naredite sistem, da bi pamet kar spili. Mogoče pa bi lahko obiskali psihiatrijo. No pa smo spet pri raziskovanju. To je začaran krog. To, kar pa se učimo sedaj pa ni začaran krog, je enostavno za učitelje in težavno za učence, včasih pa obratno. No, kaj hočemo? Mislim, da je čas, da se stvari spremenijo. Če je problem z učitelji, je pač čas, da se jih zamenja. Morda pa je čas, da postane poklic učitelja zopet cenjen. Le kakšen bi bil svet brez njih? Učitelji bi morali biti boljši, bolj zavzeti in bolje plačani. Nekateri sedanji bi si zaslužili več, večina pa manj.
Za konec sem se hotel vprašati, ali je kriv učni sistem ali kaj drugega. Pa si na to vprašanje sploh ne morem zamisliti kaj drugega, kot odobritev učnega sistema za slabega.

Zgoraj je točno 1000 besed. Živimo v tretjem tisočletju. V tisočletju sprememb – upam. No, pa začnimo z revolucijo. Če želimo živeti boljše, najprej začnimo pri mladini. Gospod minister za šolstvo, zakaj ne bi bili prvi, ki bi prenovili šolstvo in končno postali vodilni v vsaj eni stvari. Zmeraj nekaj dupliciramo. Bodimo enkrat prvi!!