Tim Podlogar

Gospodarska kriza oziroma recesija je mnoge ljude spravila ob službe, ob premoženje, ob veselje. Vlade ne vedo, kaj narediti. Enostavno ni videti kratkoročne rešitve iz krize. Preden začnem z razmišljanjem, naj povem, da živali in rastline recesije NE poznajo. Vsake toliko me prešine kakšna ideja in tako je bilo tudi tokrat. Ljudje smo tisti, ki smo si postavili pravila in rekli, da bomo kupovali z denarjem. Ljudje smo denarju postavili vrednost, ljudje smo krivi, da nekateri živijo v revščini. Zavedajmo se tega. Edini zakoni, ki pa jim ne morem oporekati in jim ne morete niti vi, pa so zakoni narave. Le ti so nam lahko v napoto, le ti lahko upravičeno prizadanejo naše razpoloženje. A tudi ti zakoni se zaradi nas spreminjajo (so vedno bolj neizprosni). Vse se zaostruje zaradi naše nespametnosti. Tako zakoni, ki smo jih postavili ljudje, kot tudi tisti, ki jih je postavila mati Narava. V glavah imamo vsi ljudje možgane (če odštejem politike, ki imajo slamo). Vsi naj bi bili razumska bitja. Bitja, ki znajo razmišljati. Imamo pa eno neupravičeno napako. Govorim o nesposobnosti prilagajanja. V to je všteto tako prilagajanje na naravo, kot tudi na ljudi okoli nas. Živimo v rivalstvu, živimo za lastno dobro, ne za dobro vseh. Egoisti smo. Tako ne bo šlo naprej.
No, pa da se vrnem nazaj na recesijo. Kot sem že omenil smo ljudje postavili denar, ljudje smo napisali ustavo. Če si iz gospodarske krize ne znamo pomagati sami, kdo nam bo pomagal? Morda nezemljani? Mati Narava? NIHČE ne bo pomagal!!! Če smo nekaj zakuhali, moramo tudi to odkuhati. Kjer je reakcija, je tudi redukcija in kjer je voda je tudi ogenj. Torej obstaja tudi enostaven protiukrep proti recesiji. Prva stvar, ki bi bila še najbolj “poceni” bi bila ta, da bi spremenili ustavo oziroma zakone. Kar je bilo do sedaj nemogoče, bi postalo mogoče. Če ljudje tega ne bi razumeli in se kriza ne bi umirila bi bilo potrebno narediti kaj z denarjem. Ravno pri denarju sem na moje razmišljanje dobil največ pripomb. Češ, da denarja ne moremo tiskati v prazno, saj nato nastopi inflacija. Ja, tudi o tem sem razmišljal, a morda ta ideja ni bila najboljša. Morda bi bilo potrebno ukiniti denar, premoženje ljudem vzeti in ga pravično razdeliti med vse. Morda. Morda pa še kaj milejšega oziroma primernejšega. Ljudje, znova vam rečem: ZAKONE IN PRAVILA SMO SI POSTAVILI SAMI, SPREMENIMO JIH, ČE JE TO POTREBNO. Janša je napovedal ustavne spremembe. Opozicija se je odzvala negativno. PA KAJ VAM NI JASNO, DA SI POSTAVLJAMO SAMI PRAVILA? Očitno je vladajoči levici všeč revščina v državi. V parlamentu imajo skoraj zastonj hrano, internet, avto … , če želijo jim zastonj očistijo noge. Kaj pa imajo državljani zastonj? NIČ. Vse moramo plačati s tem k******* denarjem. Zakaj bi tudi drugi ljudje živeli v obilju in bili tako primerljivi z nami, se sprašujejo politiki. ZNOVA: RECESIJO SMO NAREDILI SAMI, NAREJENA JE, DA NEKDO OBOGATI, DA SE POVEČAJO SOCIALNE RAZLIKE. Recesije ni povzročila mati narava, zato se jo lahko reši v nekaj tisočinkah sekunde. Le željo po koncu le-te moramo imeti. POLITIKI JE NIMAJO!! Zopet sem vam postavil dejstvo, ki ga večina volilcev ne razume. Če leta in leta vodiš državo, če vsa ta leta spremljaš odtoke denarja, če imaš v rokah vso oblast nad kokošmi (državljani), lahko kadarkoli iz državne blagajne tudi kaj odmakneš. Ljudje so s politiko neupravičeno obogateli. George Bush bi moral zasesti prvo mesto na Forbesovi lestvici, a ga ne, ker je neviden. Če bi se na lestvici postavili vsi ti denarni mogotci (politiki), bi Gates padel za najmanj 20 mest. To so moja razmišljanja, a verjemite, da je v njih veliko resnice.
Vprašal sem se tudi, kaj je vredno. Vredno je tisto za kar se je nekdo odločil, da je vredno. Kakšno posebno lastnost ima zlato, da je toliko vredno. Nima nobene posebne lastnosti. Le izgleda nenavadno. Torej še enkrat. V najslabšem primeru bi bilo potrebno postaviti vse na glavo, nepravilnosti stresti v vodo in vse skupaj napolniti s kisikom, ki bi dal nov veter v krila.
Smisel življenja je živeti boljše kot včeraj. TO NE SME VEČ VELJATI. Smisel življenja je živeti naravno. To bi bilo boljše, a ljudje tega ne bomo upoštevali. Ne bomo. Ljudje smo obsojeni na neuspeh. Tako je v tem trenutku, a če se bomo zamislili in kaj spremenili morda ne bo tako hudo.
Pesimist ali optimist. Pesimist sem v tem trenutku. Tak sem, ko razmišljam o človekovi prihodnosti. Za moje življenje me ne skrbi. V najslabšem primeru bom šel med politike. Na seznamu strank bom izbral tisto, ki je pri koritu in se včlanil vanjo. Skrivnosti, kaj bom naredil naslednje pa vam ne izdam. Namig: glejte stare oddaje HriBar.