Tim Podlogar

Če bi me pred mesecem dni vprašali, kdo je moj najljubši pisatelj, bi odgovoril: Dan Brown. Danes me lahko vprašate obratno vprašanje: Kdo je najslabši pisatelj, in dobili boste enak odgovor, Dan Brown. Njegovo največjo uspešnico Da Vincijeva šifra sem prebral kmalu po izidu. Takrat se je knjiga takoj nastanila na vrh lestvice mojih najbolj priljubljenih knjig. Leonarda da Vincija obožujem, tako mi je bila všeč tudi brownova knjiga. Dejstvo je, da je za to knjigo porabil mnogo časa. Zgodba sicer ni resnična, prostor je resničen in v njem za razliko od slovenskih pisateljev ne izgubi orientacije. Resničnih je tudi veliko zgodovinskih dejstev. Če ne bi bilo Zeitgeista bi rekel, da je resnica o Jezusu Kristusu pravilna. Zanimiva zgodba, moram priznat. Na začetku šolskega leta sem knjigo prebral še enkrat, saj sem jo predstavil v šoli kot najboljšo knjigo. Bral sem jo natančno, saj sem moral vsebino natančno predstaviti. Pred tednom dni pa sem v roke vzel še eno brownovo uspešnico, Angele in Demone. Ko sem začel brati, mi je bilo jasno, da je to še ena Da Vincijeva šifra. Začetek je bil identičen. Zgodba se je sicer nadaljevala precej podobno, a dejstva in osebe razen Langdona so bile druge. Sem mu že odpustil. Pa sem bral dalje. Med knjigo sem vzljubil komornika. Prikazan je bil zelo pozitivno. Nekako je bil edini, ki ni izgubil upanja in je navidez ravnal pravilno. Na koncu pa sem spoznal, da je ta oseba največji prevarant v knjigi. Mimogrede, na koncu je umrl. Enaka zgodba je bila v šifri, kjer si kmalu vzljubil Sir-a Leigh-a Teabinga, ki je deloval, kot človek, ki veliko ve. No, saj to je bilo tudi res, a boril se je ravno na nasprotni strani, kot glavna akterja. Na koncu pa je bil spoznan za krivega. Šel je v zapor (še sreča, da ni umrl). Tu mi Brown ni bil več tako všeč, saj sem videl, da se iz knjige v knjigo ponavljajo različne podobnosti. V zadnji prebrani knjigi Digitalna trdnjava pa sem izgubil voljo do branja. Kot, da bi bral hollywodsko knjigo. Nemogoče stvari, preveč pretiravanja. Med knjigo zopet vzljubiš neko osebo, ki je na koncu spoznana za krivca. Kaže na to, da ima Brown v svojem računalniku napisano predlogo, v katero le vztavlja nove podatke in svoje nove izmišljotine. Prav smešno in neumno se mi zdi, da tako neumne knjige prebere toliko ljudi. A priznati si je potrebno, da imajo slabe stvari največ ogledov. Spomnimo se pariški salon in “obcestni salon impresionističnih slik”. Mislim, da bi Brown lahko kaj novega napisal in ne uporabljal vedno iste “fore” iz svoje predloge. Žal njegovih knjig ne priporočam in jih tudi odsvetujem!!