Nekaj pozitivnega
Dan za dnem razmišljam negativno. Kritiziram, kar mi pade na pamet. Povedati kaj pozitivnega pa mi je težko, moram priznat. Še sanja se mi ne, o čem bom pisal v nadaljevanju. Ob branju uvoda, se vam je že zagrenilo nadaljno branje. Meni se bi tudi. Življenje je lahko tudi lepo. V prejšnjem postu sem govoril o kruti resnici. Napisal sem tudi, da se je potrebno z njo sprijazniti. Recimo, da to naredimo. Torej, zaživeti moramo življenje, kakršno pač le-to je. Ste kdaj na poti v službo gledali zelena drevesa in travo, ki se ne pritožuje nad življenjem. Takšna malenkost ti lahko polepša dan. V zadnjih dnevih, ko zunaj vse zeleni, vsako jutro uživam, ko hodim od doma proti železniški postaji. Gledam raznobarvne cvetove, zelene liste. V tem času je moje mišljenje polno novih idej. Lepo bi bilo, da bi v šoli bilo tudi takšno okolje. Zagotavljam vam, da bi bili rezultati šolanja boljši. No, pa saj slednje sploh ni želja ministrstva. Ko se povzpnem na vlak najprej obžalujem, da ne morem sedeti. Sprehodim se do vrat, se naslonim na steno in gledam skozi okno proti gozdovom, poljem in zajčkom ter lisičkam. Prav lepo je gledati kako vztrajne so rastline, ki vsako leto znova in znova zrastejo in ozelenijo. Če bi človek šel vsak dan na sprehod v gozd in se med sprehodom sprostil, bi bilo manj nesreč, alkoholizma. Problemov bi bilo mnogo manj, saj bi ljudje sami rešili svoje težave. Škoda, da nimam nobene fotografije. Konec koncev lahko svojo dušo sprostite tudi ob gledanju fotografij narave (npr. slo-foto.net).