Za sijočim soncem, vedno pade dež
Ponavadi slišimo: Za dežjem vedno posije sonce. Ta rek naj bi si rekli, ko zapademo v grozno situacijo, iz katere ne znamo priti. Jaz pa sem danes rek obrnil na glavo, saj sem bil še včeraj dobre volje, danes pa sem uničen, utrujen in jezen. Minuli vikend, ki se je zame začel v petek zjutraj, sem imel prvo kriterijsko regato v tem letu. Že nekaj let se trudim, treniram in garam, da bi dosegel dober rezultat in zastavljene cilje. Na regati se je vse izšlo, kot bi se moralo in sem regato zaključil na zame odličnem drugem mestu (prvo med fanti) in se tako pokazal širši javnosti kot dober jadralec. A že včeraj popoldne sem postajal vse bolj živčen zaradi šole. Tako mi je podelitev predstavljala velik napor, saj se mi je po glavi že vrtela šola, ki se je pričela naslednjega dne, torej danes. Predvideval sem namreč, da bom pisal nemščino. Ponedeljek se je tako začel z mislijo na test nemščine ter z mislijo na popoldansko učenje, delanje domače naloge … Nemščine na koncu nisem pisal, zaradi česar sem bil zelo jezen oziroma slabe volje. Zakaj natančno, vam na blogu ne bom razkril. Tako sem iz lepega vikenda, ko je šlo vse po načrtih prišel v teden, ko se bodo moji načrti podirali, sanje razblinjale. Od tu torej obrnjen rek, ki se sedaj glasi: Za sijočim soncem, vedno pade dež. Tako še enkrat potrdim že nekajkrat premleto dejstvo, da je potrebno upoštevati latinski Carpe Diem. Torej potrebno je zaživeti dan, saj se jutri lahko vse obrne na glavo (tako si jaz razlagam Carpe Diem). No ja. Pa saj za dežjem vedno posije sonce, si rečem na koncu.