Tim Podlogar

Sem bolj tehnični tip človeka, ki ima rad lepe stvari. Tako želim delati tudi dobre, kvalitetne fotke. Pred leti sem si kupil sony-ev fotoaparat DSC H1 z 12x optičnim zoom-om. Takrat sem si rekel in ugotavljal sem, da je fotoaparat res super. Z njim sem naredil mnogo super fotografij. Tri od njih so bile tudi nagrajene s strani National Geographica. Da se malo pohvalim. Ena je bila prodana na dobrodelni dražbi za 405 000 takratnih tolarjev (škoda, ker jih nisem dobil jaz). Danes, ko sem postal malo bolj zahteven uporabnik ugotavljam, da mi ta fotoaparat ni več najbolj všeč, saj ni zdresiran tako, kot bi si želel. Nima namreč iskala (ga ima, pa je notri nov digitalni ekran). Druga bistvena pomanjkljivost pa je, da ne pozna ročnega ostrenja. Ampak to še ni vse (tako pravijo pri topshop-u). Moti me tudi možnost posnetkov le v JPG formatu … Tako sem se odločil, da si s štipendijo kupim nov zrcalnorefleksni fotoaparat. Trenutno se mi ponuja oz. mi je najbolj všeč Canonov D40 z dvema objektivoma za okoli 1000 eur. Fotoaparat sem že testiral in mi je bil zelo všeč. Delal je tisto, kar sem mu rekel. Je pa cena kar visoka, saj bi moral seči denarnici prav do dna. Tako sem začel iskati cenejše rešitve. Glede na to, da sem si zapičil v glavo, da hočem canon-a, sem iskal le med canon-i. Našel sem model 1000D. Poceni zrcalnorefleksni fotoaparat s plastičnim ohišjem. Kakšen je, ne vem. Kako slika, ne vem. Sploh kaj vem? Nič. Pa še malo poceni se mi zdi. Vem, da je prva stvar, ki jo pomislite ob branju tega članka ta, da se preseravam. Kaj res? A to ni res. Ta članek sem začel pisati potem, ko sem več kot eno uro buljil v mac-ov ekran in se nič novega naučil. Pa sem si rekel, da pa lahko kaj napišem na blog. Ker je bil fotoaparat najbolj aktualna tema, sem se lotil njega. Pa še kakšen komentar s kakšnim nasvetom lahko pričakujem.    

V nedeljo je sijalo sonce. Bilo je super vreme za smučanje. Jaz, jaz pa sem počel tisto, kar počnem najraje. Jadral sem. Pihala je zmerna do močna burja. Glede na to, da se fizično pripravljam že kar nekaj časa, mi veter ni delal večjih težav. Bil je super dan. Motilo me je, ali pa celo razveselilo, saj sem treniral sam. Prijatelji, kolegi ali sojadralci iz kluba so se raje odločili za letni čas najbolj primeren šport, smučanje. To je prvi januar, v katerem jadram. Do letos sem vsak januar smučal in počival ter se učil. Letos pa … Medtem, ko sem se boril z valovi, kdo bo vozil barko, sem vsake toliko časa pogledal še malo naokoli, da bi videl, če se mi v kratkem približuje kakšna nevarnost (reful). Mimogrede pa sem ugotovil, da je bilo lepo, kot da je poletje. Sijalo je sonce, meni je bilo od trdega dela vroče. Iz morja je bilo moč videti Triglav. Bilo je super vreme za fotografiranje. A kaj, ko na barko ne morem vzeti fotoaparata. Že v nedeljo sem si rekel: To moram zapisati na blog. Ugotavljal pa sem, da nimam nobene lepe slikce za pokazat. Žal.  Sicer pa se vam zdi ta članek po vsej verjetnosti neumen (vsaj meni se zdi). Rekel sem, da se bom na tem bežigrajskem blogu poskušal vzdržati pisanju kritik na račun jadranja ter pisati o kultnih mac-ih oz. na splošno o računalništvu. Poskušal bom pisati blog, v pravem pomenu besede. 

Kar na smeh mi gre, ko že tretjič na novo postavljam blog. Zdajle nimam časa, da napišem kaj več.